Oct
2007
Knjigo sem prebral in si jo že naročil tukaj pa sem napisal nekaj stvari, ki jih v knjigi lahko preberete. Toplo priporočam.
Knjiga se začne z razlago kratic tujih in takratnih državnih organizacij nato pa se nadaljuje z uvodom, ki nas popelje nazaj v stare dobre »zlate čase«. V knjigi avtor izhaja iz fascikla 36 v katerem je mapa »TITO« z vznemirljivimi podatki o njegovem zdravstvenem stanju ter istočasnem ugašanju Tita in Jugoslavije (te dokumente hranijo v arhivu RS). Avtor primerja dela ostalih piscev o Titu z fasciklom 36 ter poskuša ugotoviti kateri izmed podatkov je pristen in kateri izmišljen.
Tako se loti datuma njegove smrti in ugotovi, da je bil dan smrti predsednika predsedstva napovedan v scenariju za njegov pogreb ter vključi možnost, da so se politični voditelji odločili, da prestavijo datum smrti na konec praznika dela ter se tako izognejo prometnih zastojev ob predčasnem vračanju iz počitnic. Ugotovi, da je Tito med obiskom ter srečanjem s političnim vrhom Slovenije decembra 1979 nenamerno izdal svojo politično oporoko.
Avtor odkrije tudi, da je že pred Titovo smrtjo Jugoslavija padala v gospodarsko krizo, katera je bila ena od razlogov za njen propad. Dotakne pa se tudi njegove soproge Jovanke, ki naj bi mu jo podtaknila takratna UDBA (Služba državne varnosti).
Razkrije pa tudi kako so jo pet let pred smrtjo odstranili iz njegove bližine.
V knjigi je opisano kako je Tito kot avstoogrski vojak postal uspešen častnik ter poveljeval svojemu polju v maternem jeziku. Bil je tudi med 16 najboljšimi sabljači v avstoogrskem cesarstvu. Med prvo svetovno vojno je bil njegov 25. polk zajet in odpeljan v rusko ujetništvo. Ko se mu je leta 1920 uspelo vrniti iz ruske ujetništva so ga pretresle novice, da mu je dve leti pred tem umrla mati ter, da se je oče vdal pijači in se odselil.
Kot Titova desna roka pa je omenjen tudi Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, ki mu je pozneje postal tekmec za mesto generalnega sekretarja KPJ (Komunistične partije Jugoslavije). Po opisu Titovega uspešnega vodenja partizanskih čet med drugo svetovno vojno avtor raziskuje če je Tito vedel za povojne poboje v Kočevskem rogu.
Na koncu knjige avtor opiše pot Titovih posmrtnih ostankov z modrim vlakom iz Ljubljane pa do Hiše cvetja v Beogradu.
Prejšnjo sredo sem se z mestno ZPM Ljubljana (mestna Zveza Prijateljev Mladine Ljubljana)
odpravil na trodnevni izkustveni tabor v Kranjsko Goro. Poleg (nas) predstavnikov Ljubljanskih
osnovnih šol in mestne otroške vlade so se tabora udeležili tudi striparji v striparski delavnici
“Spoštuj svoj čas, spoštuj svoje življenje”.
Predstavniki Ljubljanskih osnovnih šol in mestne otroške vlade smo imeli delavnice na temo
18. otroškega parlamenta ” Zabava in prosti čas mladih”.
Prva dneva sta bila bolj spoščena in sta nam omogočala učenje animacije publike. Tako smo
se razdelili po skupinah ter sestavili enourni program zabave. Najbolje je uspela Improliga, kateri
disciplini smo izbrali pa se ne spomnim več tako dobro zdi se mi pa, da se imenujeta “Morilec” in “Tabla”.
Dobra stvar pri vsem tem je bila, da so se gledalci nevede zabavali sami, mi pa smo jim samo dali začetna
navodil kako mora igra potekati.
Že prvi dan tabora smo se zvečer po nalogi mentorjev nekateri “neopazno” odpravili v temi in z dvema
lučema peš proti Krnici, vmes sestavili himno, moto in ime ekipe ter se premraženi po uri in pol hoje
vrnili nazaj v Vilo Vršiška 37 ((se mi zdi)) in se pogreli ter predstavili himno, moto in ime skupine.
Vmes je sledilo še veliko iger, ki so jih vodili mentorji tabora vendar bi bilo težko napisati čisto vse.
Zadnji dan, torej v petek smo uprizorili potek 18. mestnega otroškega parlamenta in kljub simulaciji le tega
začeli burno debato, ki pa jo je končal odhod z avtobusom nazaj v Ljubljano.
Zadnji pogled na Vilo kjer smo spali.
Na koncu nam je bilo (in nam je še vedno) žal, da se je vse tako hitro končalo.