Vsak dan komaj čakam, da pride čas, ko se uležem v posteljo ter zaspim.
Vsake toliko časa pa sanjam. Ves prepoten in utrujen vstanem iz postelje
in začnem razmišljati, kaj se mi je zgodilo ponoči.
Sanje kot same niso nič posebnega. Srhljivo pa je ko se sredi belega dne
znajdem v situaciji, ki mi je zelo znana. In to iz sanj. Po cesti hodijo isti
ljudje. Vsi so enako oblečeni in prav vsi govorijo enake stvar, kot so jih
v mojih sanjah. Včasih se mi torej zgodi Deja-vu.
Večina sanj, ki jih sanjam se torej ponovi v resničnem življenju. Vsakič,
ko sanjam kaj neprijetnega, upam, da se mi to ne bo zgodilo.
Bi lahko torej sklepal, da sem na pol prerok? Smo vsi, ki sanjamo nekaj
kar se nato tudi uresniči, preroki?
Zanimivo je, da ljudje govorijo točno to, kar so v sanjah. Torej, včasih
točno vem, kaj mi bo kdo povedal.
Pred kratkim pa sem sanjal, da se nahajam v neki sobi brez oken in vrat,
kjer je nekdo želel nekaj povedat, vendar mu ni deloval mikrofon in le-tega
ni mogel storiti. Tako je celo noč poskušal in poskušal; jaz in še nekaj drugih
oseb pa smo samo gledali in čakali, da pove svoje.
Končno sem se zbudil. Cele dneve poskušam razkriti pomen teh sanj. Zdijo se
mi skrajno butaste, saj je ves čas nekdo samo poskušal govoriti po mikrofonu,
pa mu le-to ni uspelo.
Sovražim sanje. Uničujejo mi presenečenje in voljo do poslušanja nekoga,
ki govori. Ves čas se mi motajo po glavi in jaz jih poskušam razvozlat.
Včasih so skrajno butaste. In zbudim se bolj utrujen, kot takrat, ko sem šel
spat.
