V nedeljo zjutraj sem se premagal! In sicer na maratonu.
Natančneje na 13. Ljubljanskem Maratonu, kjer sem odtekel
21. kilometrov.
Na letošnji maraton
sem se pripravljal
približno štiri mesece.
Skoraj vedno po isti
trasi nekajkrat
tedensko.
Večkrat sem si želel
prekiniti to tedensko
tekaško rutino, a je
nisem.
Tako se je počasi bližal
datum maratona.
Vmes sem se meseca
septembra podal na
sedem kilometrsko
preizkušnjo, ki so
jo organizirali na
Ptuju. Takrat sem
ugotovil, da je dobro
s sabo vzeti tudi
nekaj vode, da ne
nastopi kriza.

Na startu sem se
skupaj s skupino
tisočih tekačev
še zadnjič ogrel
in čakal na župana,
ki je v rokah držal “pištolo”, da jo sproži in naznani začetek
maratona.
Glasen ‘pok’ in na pot smo se podali tekači na 21 in 42
kilometrov. Po dveh kilometrih se je množica že lepo
zredčila in začeli smo loviti svoj ritem. Jaz sem ga kar kmalu
ujel in ga držal vse tja do 14 kilometra, kjer sem pospešil in
skorajda “šprintal” zadnjih 7 kilometrov. Na desetem kilometru
me je bolečina v gležnjih opomnila, da sem prehitro zrasel.
Prav tako sta v istem “jeziku” z mano komunicirali tudi koleni,
ki mi še vedno prepevata “čudovito” pesmico in mi ne pustita,
da bi pozabil na noge.
Tempo je bil prvih 14 kilometrov odličen in verjetno mi ga ne bi
uspelo vzdrževati, če bi tekel popolnoma sam. Omogočal mi
je, da sem varčeval z energijo do točke, kjer sem se namenil,
da jo do konca izkoristim.
Prvič sem se srečal s težavo, da po skoraj končanem teku
na zadnji okrepčevalni postojanki nisem uspel po grlu spraviti
hrane in vode. Komaj sem se prisil, da sem zlizal dve kocki
sladkorja – pa še te sem pojedel samo napol in ostalo izpljunil.
Telo mi enostavno ni dovolilo vnesti ničesar vase.
Za nadaljne pol maratonske preizkušnje sedaj vem, da je
potrebno v telo vnesti večjo količino hrane kot sem jo sedaj.

Vsekakor pa bom nadaljeval s treniranjem teka in morda
oziroma verjetno se bo moj rezultat izboljšal. V nedeljo sem
namreč 21 kilometrov pretekel v 1 uri 59 minutah in
27 sekundah (netto).
Tek torej priporočam vsem. Starim in mladim. To je res čudovit
šport za druženje in nadgrajevanje svoje psihe – kot nekateri
radi rečejo.

Za piko na i; pa prilagam tudi posnetek začetka in konca maratona
Ljubljanskega: