Nekaj dni nazaj me je presenetil in šokiral odziv na trditev, da bi bila lahko džamija v Ljubljani že davno zgrajena. Odgovor je bil očitno posledica televizijskih prispevkov ter stereotipov o samem Islamu. Koga bi se lahko bali? Kdo nas bo pobil? Islamisti? Teroristi? Ali pa bodo to vsi zemljani naenkrat? Moje mnenje je, da nas bodo prej uničili stereotipi in nestrpnost do Islama kot pa Islam sam.

Zakaj bi nas kdo hotel pobiti? Muslimani v Sloveniji nimjo razloga za tako dejanje. Le tistih 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Ljubljani si želijo spreurediti v versko – kulturni center, ki jim manjka. In jaz verjamem, da je temu res tako. Kakopak jim ne bi manjkala velika skupna molilnica? Prav nesramno je, da so še vedno prisiljeni opravljati molitev v športnih dvoranah. Mar bi se ljudstvo Krščansko enako sprijaznilo z nedeljsko mašo v Hali Tivoli (I lov it Alah, če besede obrnete)? Verjetno bi se zgodili množični protesti ter zgražanja nad tem, da nimajo cerkve.

Kot Ljubljančana me je sram, da nekateri poskušajo blokirati gradnjo, vsaj 40 metrov visokega minareta. Saj ne bi nikogar motilo občasno prepevanje oziroma klicanje k molitvi, ali pač? Tudi mene pošteno moti, ko vsakih 15 minut zvoni cerkev v Polju. Pa tudi v Šentvidu ni nič drugače. In kaj lahko storim? Zdržati moram, biti tiho in poslušati sleherni zven, ki se širi iz zvonika ter onesnažuje okolico z zvokom. Če pa bi se slučajno lotil zvonika ter fizično preprečil zvonenje bi me obtožili motenje in oviranja verskega obreda. To se je pred nekaj leti zgodilo v Kopru, ko je nek domačin zaveza zvon ter si tako olajšal spanec. Takoj za tem je padla huda obtožnica, ker ubogi reveži niso uspeli iz prepotrebnega spanca zbuditi širše okolice. Tudi sam sem doma včasih pošteno jezen nad jakostjo udarjanja zvonov. Še sreča, da imamo nova, bolj zatesnjena okna, saj so se včasih stara kar tresla ob polni uri ter vsake četrt ure.

Glavni argument proti visokemu minaretu naj bi bila neskladnost s slovenskim prostorom. Kot da me rožnata cerkev na Prešernovem trgu ne moti. Pa še kako me bolijo oči ob pogledu na arhitekturo, a kaj hočem. Sem strpen človek in jih prenašam. V enaki meri kot prenašam: pravoslavce, luterane, budiste, hindujce, jehovce, muslimane ter pripadnike gibanja hare krišna, ki te za razliko od drugih vedno pozdravijo z nasmehom na obrazu in srce bi me bolelo, če jaz ne bi storil enak in jim vrnil prijaznost. Se še spomnimo gesla, ki pravi: vsi drugačni, vsi enakopravni. Prav vsi smo enaki pa naj bo ob verskem centru zvonik ali minaret višji od stolpnice Dela. Le kdo si ti, ki si drzneš posegati v običaje ter starodavno kulturo. Jaz pravim; če želijo en minaret, jim dajte tri! V domačih debatah sem že večkrat povdaril, da jim tudi jaz financiram enega, če na lotu zadanem dovolj denarja.

Še pomnite človekove pravice? Ustavo? Svobodo izražanja svoje vere ima prav vsak zemljan in prav je, da jo izkoristi v prave namene. Če je v navadi, da se poleg molilnice zgradi minaret, naj bo ta tudi zgrajen! Če je v navadi, da je poleg cerkve zgrajen zvonik, naj bo ta zgrajen. Čeprav tu izpostavljam le redke verske skupnosti, podpiram prav vse. Srčno upam, da se bom čez štiri leta odpravil s svojim fotoaparatom posnet nekaj fotografij odprtja predvidenega centra. In sram me bo, če se to ne bo zgodilo.

Čudim se, da so celo sosedje, bratje Hrvati strpnejši od nas in že imajo džamijo skupaj z 45 metrov visokim minaretom v Zagrebu. Ja, to so tisti ljudje, ki imajo verouk v šolah in so še bolj goreči pripadniki Krščanstva kot Slovenci. Prav to dokazuje, da je Hrvaška družba dovolj zrela za vstop v evropske povezave in kdor pravi, da temu ni tako laže samemu sebi. Slovencem manjka zrelosti! Upam, da čez nekaj let ne slišim več stavka, ki dopolnjuje naslov te objave, saj ne spada v družbo, ki se ima za nekaj več.

Vsi, ki pa se Islama bojite verjemite, da vas jaz razumem. Tudi jaz se bojim neke močno manipulativne verske institucije pa vseeno ne zbiram podpisov proti njim! Muslimani bi radi dokazali svojo miroljubnost tudi s spletnim mestom, ki povdarja, da so miroljubni. Prav rad bi spoznal kakega mladega muslimana v konstruktivni debati o tem kaj je za družbo prav in kaj ne.

Upam na mirno rešitev nastale situacije za katero so večinoma krivi mediji. Morebitni referendum bi nas namreč pokazal v slabi luči in ne kot eno izmed držav, ki spoštujejo demokratično ureditev družbe. Jaz lahko kot Ateist ostanem neopredeljen, a me še vseeno skrbi, da bo neka organizacija prevladala drugo in tako porušila sistem enakopravnosti, če ga ni že.