Category Archives: Utrinki

Jaz, naravni talent za skrb domačih živali!

Že kar nekaj časa nam po hiši lomasti zverina po imenu Izi.

Iz Izi - Morski prašiček

Ne! Zanj ne skrbim jaz. Zadnja žival za katero sem skrbel je bil zlata ribica.
Na koncu smo jo s skupnimi močmi več ali manj uspešno naučili plavati
hrbtno. Stvar ni bila v tem, da bi nanjo pozabili. Sploh ne. Vsak teden
je imela novo, čisto okolje ter dovolj hrane. In prav v tem je bil problem.

Vsi družinski člani smo se zbujali po določenem urniku in iz usmiljenja,
ker tisti pred nami ni nahranil ribe - dodali še hrane, da bitjece ne bi
shujšalo. In tako je bil zajtrk na sporedu ob šestih zjutraj. Nato spet ob
sedmih ter ob osmih in za finale ob pol devetih. Hrane je sumljivo hitro
zmanjkovalo, a riba je z veseljem goltala. Kako ne bi, če pa je že na
sami embalaži pisalo, da to hrano vodni domači hišni ljubljenčki naravnost
obožujejo. In tako je riba po nekaj mesecih pokazala svojo tehniko
plavanja, ki jo mnogi imenujejo hrbtno. Veselja je bilo tako kar na enkrat
konec. Nič več stresanja neke ne znane snovi v vodo in lovljenje ribice po
akvariju z mrežico. Riba je šla in mi smo se bili primorani sprijazniti.
Sprijazniti s preprostim dejstvom, da je odplavala na svojo zadnjo pot,
natančneje po kanalizaciji, če se seveda ne motim oziroma spomin ne
vara.
Tako sem ugotovil, da ne bom skrbel za nobeno žival več. Pa naj bo to
paličnjak ali katero drugo živo bitje.

Skoraj bi bil že pozabil, da sem imel v neke vrste terariju tudi paličnjaka.
Drobceno, palčki podobno bitjece, ki obožuje robidovje. Držal sem se
navodil za tako imenovano vzdrževanje, a je vseeno tudi ta odrevenel,
šel v krtovo deželo, šel tja kamor gremo le enkrat - ali pa je le tako
dobro oponašal rastlino in me s tem ukanil, da sem ga vzel iz terarija
ter ga odnesel ven. Spomnim se celo nabiranja robidovja zanj in
raziskovanje vzroka njegovega “dolgega potovanja”. Mogoče bi
potreboval večje količine vlage; sem si mislil sam pri sebi, medtem ko
sem končno napravil zaključek, da ne potrebujem nobene živali.

Zanimivo kako se včasih spomnimo na nekaj, kar je bilo zakopano
globoko v našem spominu.

Tako so se torej začeli nabirati razni akvariji in terariji oziroma, če
hočete; kletke, ki so kratile svobodo majhnim in velikim živalim.
Očitno človek želi občutiti neko nadvlado nad drugimi bitji, ko
hrani in zapira uboge tako oklicane ljubljenčke.

Tako kot država pridno dela s svojimi ljubljenčki zakonika in jih
sedaj tudi dosmrtno zapira v kletke na račun davkoplačevalcev.

Vsak potrebuje svojo živalco ali pa vsaj blog, da se ne dolgočasi
preveč. In tako je k nam v goste prišel prvo Kiko, ki smo ali veliko
bolje rečeno, so ga pazili tri tedne. Ko je odšel pa je  za stalno svoje
bivališče pri nas “prostovoljno” izbral Izi, Morski prašiček, ki ga jaz
le občasno nadlegujem s fotoaparatom in upam, da me kdo ne obtoži
mučenja živali. Z njim se pogovarjam kako grozno je, da nekateri vsak
dan uživajo meso in s tem neposredno posledično sistematično pobijejo
več kot 26 milijard živali le za hrano. Zanimiv podatek, če pripomnim,
da je ljudi na našem majhnem planetu, ki je tretji po vrsti od sonca in
se žal ne nahaja v središču galaksije Rimske ceste celih in dihajočih
približno 6,7 milijarde ljudi. On me razume in gloda njegovo ljubo solato.

Jaz ga ne hranim in se z njim ne ubadam preveč, ker me razni ljubljenčki
ne interesirajo več. So le še prodajni artikel. In to ne čisto navaden prodajni
artikel! So živa bitja, ki prinašajo denar trgovcem.

Vsekakor pa je včasih koristno, da ti vsaj nekdo pokosi travo, če si sam
tako len, da raje tečeš maratone, kot kosiš zelenje. Izi ima namreč nalogo,
da kosi - v njegovem primeru poje - travo, če je visoka. In glede na to,
da v trgovinah prodajajo razne pripomočke za hišne ljubljenčke se - ne
boste verjeli - najde tudi ovratnica in vrvica za morske prašičke. Danes
sem dobil namig, da bi lahko živalco uporabil kot samohodno kosilnico,
če bi le jo privezal na nek količek na mestu, kjer želim, da je trava pokošena.

A se mi preprosto ne ljubi nadlegovati našega velikega jedca zelenja. Včasih
pomislim, da bi lahko pojedel celo vesoljce, če so le-ti dejansko zeleni, saj
naj bi jih zadnje čase pogosto videvali ljudje, ki ponoči po čistem slučaju
oprezajo za ne navadnimi rečmi.

Iz Izi - Morski prašiček

Bohem - predstavitev albuma Manifest Ljubezni

Iz Bohem, predstavitev albuma: Manifest Ljubezni

Včeraj so v Orto baru Bohem-ovci predstavili svojo
novo ploščo, ki so ji nadali ime Manifest Ljubezni.
Ustvarili so enkratno vzdušje, medtem ko so odigrali
pesmi nove in stare plošče ter s tem ogreli publiko.

Iz Bohem, predstavitev albuma: Manifest Ljubezni

Tako smo slišali njihove stare in bodoče uspešnice,
ki bodo prav gotovo pogosto predvajane na radijskih
postajah.
V prvi vrsti moram pohvaliti odličen vokal, ki dobro
poje brez matrice, ampak ga v ozadju spremlja band.
Zato z veseljem že težko pričakujem naslednji koncert.

Iz Bohem, predstavitev albuma: Manifest Ljubezni

Več slik pa si lahko ogledate v spletni galeriji!

Protected: Beda, zakaj?

This post is password protected. To view it please enter your password below:


Premagal sem se! (Ljubljanski Maraton)

V nedeljo zjutraj sem se premagal! In sicer na maratonu.
Natančneje na 13. Ljubljanskem Maratonu, kjer sem odtekel
21. kilometrov.
Na letošnji maraton
sem se pripravljal
približno štiri mesece.
Skoraj vedno po isti
trasi nekajkrat
tedensko.
Večkrat sem si želel
prekiniti to tedensko
tekaško rutino, a je
nisem.
Tako se je počasi bližal
datum maratona.
Vmes sem se meseca
septembra podal na
sedem kilometrsko
preizkušnjo, ki so
jo organizirali na
Ptuju. Takrat sem
ugotovil, da je dobro
s sabo vzeti tudi
nekaj vode, da ne
nastopi kriza.

Na startu sem se
skupaj s skupino
tisočih tekačev
še zadnjič ogrel
in čakal na župana,
ki je v rokah držal “pištolo”, da jo sproži in naznani začetek
maratona.
Glasen ‘pok’ in na pot smo se podali tekači na 21 in 42
kilometrov. Po dveh kilometrih se je množica že lepo
zredčila in začeli smo loviti svoj ritem. Jaz sem ga kar kmalu
ujel in ga držal vse tja do 14 kilometra, kjer sem pospešil in
skorajda “šprintal” zadnjih 7 kilometrov. Na desetem kilometru
me je bolečina v gležnjih opomnila, da sem prehitro zrasel.
Prav tako sta v istem “jeziku” z mano komunicirali tudi koleni,
ki mi še vedno prepevata “čudovito” pesmico in mi ne pustita,
da bi pozabil na noge.
Tempo je bil prvih 14 kilometrov odličen in verjetno mi ga ne bi
uspelo vzdrževati, če bi tekel popolnoma sam. Omogočal mi
je, da sem varčeval z energijo do točke, kjer sem se namenil,
da jo do konca izkoristim.
Prvič sem se srečal s težavo, da po skoraj končanem teku
na zadnji okrepčevalni postojanki nisem uspel po grlu spraviti
hrane in vode. Komaj sem se prisil, da sem zlizal dve kocki
sladkorja - pa še te sem pojedel samo napol in ostalo izpljunil.
Telo mi enostavno ni dovolilo vnesti ničesar vase.
Za nadaljne pol maratonske preizkušnje sedaj vem, da je
potrebno v telo vnesti večjo količino hrane kot sem jo sedaj.

Vsekakor pa bom nadaljeval s treniranjem teka in morda
oziroma verjetno se bo moj rezultat izboljšal. V nedeljo sem
namreč 21 kilometrov pretekel v 1 uri 59 minutah in
27 sekundah (netto).
Tek torej priporočam vsem. Starim in mladim. To je res čudovit
šport za druženje in nadgrajevanje svoje psihe - kot nekateri
radi rečejo.

Za piko na i; pa prilagam tudi posnetek začetka in konca maratona
Ljubljanskega:

Festival Nakupov in Zabave v BTC-ju

Danes so v nakupovalnem središču BTC priredili koncert
imitatorjev znane in ponovno priljubljene skupine ABBA.

Zame le-ti niso bili preveč zanimivi. Navdušil me je namreč
nastop skupine, ki se je dobesedno igrala z ognjem.

Več slik v GALERIJI.

Umrl Jörg Haider

Ko sem prebral to novico sem najprej preveril datum, saj sem
mislil, da gre zgolj za neslano šalo naše nacionalne televizije.
Datum se ne ujema z dnevom šaljivcev tako, da je novica
očitno resnična.

Človek, ki se je požvižgal na pravice slovenske manjšine in
ravno včeraj okrcal bodočo slovensko vlado v stilu: naj se ne
meša v notranje zadeve Avstrije.

Sprašujem se
ali Slovenci na
Koroškem
žalujejo
za njihovim
“Ječarjem”, ki
jim je
odstranjeval
dvojezične table
in bil nasprotnik
dvojezičnih šol.
Požvižgal se je na
avstrijsko državno
pogodbo in njen 7.
člen, ki ga namerava
bodoča nova
vlada – vsaj
tako naj bi pisalo v koalicijski pogodbi – glasno zagovarjati.

Verjetno pa je njegova smrt globoko užalostila vse privržence
in člane družine, – žena in dve hčerki – ki jim izrekam sožalje.
Stranka je na svojih spletnih straneh celo objavila, da naj bi to pomenil
njihov konec.

Iz te smrti pa se ponovno lahko nekaj naučimo. Haider je namreč
preminul, ker je med prehitevanjem drugega vozila izgubil nadzor
nad vozilom in se zaletel. Na kraju nesreče naj bi podlegel poškodbam.
Torej, se divjanje po cesti ne izplača. Sploh, če se ti ne mudi nikamor -
pa še zamujanje ni zadosten razlog za brezglavo divjanje. Lepo počasi
se daleč pride, pravijo.

Luna

Nebo nad Šentvidom: 6.10. 2008, 19:51:49

Goriščnica: 55mm
Čas zaklopa: 1/200
f/5.6
ISO: 400

Mogoče bi bil rezultat boljši z večjo
goriščnico – 200mm recimo.

Nastalo pa je to: (nič posebnega v bistvu)

luna 
luna_1

Preveč kruha?

Če se sprehodimo po Ljubljani in malo pogledamo
kaj se skriva na smetnjakih lahko kaj hitro naletimo
na kruh, ki ga nekdo pusti.

1.10.2008 15-29-26_0050
Na smetnjaku je bila tudi torba, a v bližini ni bilo
nikogar, ki bi jo lahko pustil in šel – recimo – na hitro
odtočit.

Glede na to, da je kruh razmeroma drag in se bo v
prihodnjih dneh ponovno podražil se zdi metanje
kruha stran precej draga stvar.
Mogoče pa je bila to le prijazna gesta nekoga, ki
je želel posredovati hrano brezdomcem. Kdo ve.

Začetek študijskega leta in maškarada

Danes sem se takoj po koncu pouka (in končani seji
dijaške skupnosti) odpravil na Kongresni trg pogledat,
poslušat in – najpomembneje - tudi poslikat Vlada Kreslina,
ki je nastopal že približno uro pred mojim prihodom.
Ujel sem le še 2 skladbi. No, nastalo je nekaj fotografij.

1.10.2008 15-02-06_0012

Kljub mojim prizadevanjem me strogi varnostnik ni spustil
pod oder, da bi naredil dve fotografiji. Lepa beseda očitno
ne zaleže vedno. A vseeno je vredno poskusiti.

1.10.2008 15-03-04_0017 1.10.2008 15-05-11_0029
1.10.2008 15-02-55_0016 1.10.2008 15-03-19_0020

Po končanem koncertu sem iskal motive po Ljubljani.
Na avtobusni postaji Bavarski dvor se je očitno pričela
maškarada, saj sta dva fanta očitno želela pregnati zimo -
ali pa samo sprostiti sedeže na avtobusnem postajališču.
Sami presodite, če je bil pristop pravilen:

1.10.2008 15-16-47_0036 1.10.2008 15-17-12_0041
1.10.2008 15-17-00_0039 1.10.2008 15-17-31_0042

Nikon D60

Vse kar lahko rečem je, da bodo slike na tem blogu
pridobile na kvaliteti, saj zdaj uporabljam fotoaparat
Nikon D60.

DSC_0001

Presenetilo me je, da je bliskavica, ki sem jo uporabljal
na Canonu AE-1 kompaktibilna s novim Nikonom.

Tako sem prihranil vsaj nekaj stotakov.

DSC_0021